Za starše‎ > ‎

Taborniška oprema

Če odgovora na svoje vprašanje tukaj ne najdite, nam ga postavite na strani vpisa.

Kje naj kupim opremo?
Armafleks
Čutara
Gojzarji
Manjši nahrbtnik
Menažka
Nahrbtnik
Najlonska vrvica
Nož
Spalna vreča
Svetilka
Šotorka

Kaj potrebujem na taborjenju?


Kje naj kupim opremo?

Nimamo se za strokovnjake na področju najugodnejše ponudbe športne opreme, vseeno pa lahko naštejemo nekaj trgovin, kjer se da dobiti kvalitetno in cenovno ugodno opremo. Splača se pogledati v:

- taborniško zadrugo - člani ZTS imajo popust!
- Iglu Šport
- Hervis

To še zdaleč niso vse trgovine s športno opremo, je pa dovolj za začetek.

Na vrh

Kaj je armafleks/kje ga kupim?

Armafleks je podloga, na kateri taborniki spimo, uporabna pa je tudi za sedenje. Armafleks NI pena za na plažo, saj ima izolacijske lastnosti, tako da nas ponoči ne zebe. Prav tako tudi zadržuje vlago. Kupite ga lahko v športnih trgovinah (npr. Iglu Šport) in stane od 2.000 SIT naprej, samonapihljivi (malenkost bolj udobni) pa tudi do 15.000 SIT.

Na taboru je mogoče spati tudi na napihljivi blazini, če le ni preširoka. Glede tega se pred taborom posvetujte z vodstvom.

Kakšno spalno vrečo potrebujem?

Ponavadi je prva spalna vreča, ki jo kupimo, malo bolj topla, da jo imamo lahko za vse letne čase. Obstajata dve vrsti spalnih vreč - polnjene s puhom ali pa s sintetiko.

Med nami "starejšimi" taborniki vlada prepričanje, da so primernejše puhaste spalne vreče, ker imajo boljšo toplotno izolacijo in so udobne na večjem temperaturnem območju. Sintetika je za razliko od puha neobčutljiva na vlago, spalna vreča traja dlje (bolj odporna na pranje) in je cenejša.

Na kaj moramo biti pozorni, kadar kupujemo puhasto spalno vrečo? Prvo, kar pogledamo, je teža puha (ne cele spalne vreče!). Za vaše otroke je najbolj primerna taka spalna vreča, ki vsebuje 600 gramov puha. V taki spalni vreči lahko spimo na taborjenju (lahko nam je celo malce vroče), prav tako pa se brez problemov odpravimo tudi na jesenski izlet, kjer temperature na prostem ponoči praviloma ne presegajo 10 stopinj nad ničlo.

Naslednja stvar, ki določa dobro spalno vrečo, je razmerje med finim puhom in perjem. To razmerje izrazimo na primer kot 70/30, kar nam pove, da je v spalni vreči 70% finega puha in 30% perja (perje vzdržuje obliko spalne vreče). Vsako višje razmerje v korist puha pomeni, da je spalna vreča toplejša. Resda so ponavadi puhaste spalne vreče dražje od sintetičnih, a to se povrne takrat, kadar pritisne mraz, in vašega otroka zato ponoči ne bo zeblo.

Kaj še opazimo, ko kupujemo spalno vrečo? Tako puhaste kot tudi sintetične spalke imajo ponavadi prišit listek, na katerem piše, pri kakšnih temperaturah lahko spimo v določeni spalni vreči. Vsi proizvajalci si hočejo s temi listki zagotoviti čim širši krog kupcev, kar pomeni, da so tiste številke včasih malce za lase privlečene.

Najnižja temperatura na spalni vreči pomeni ekstremno temperaturo, pri kateri še ne pride do podhladitve - a pri tej temperaturi okolja zagotovo celo noč ne bomo zatisnili očesa. Najbolj merodajna je temperatura, ki predstavlja "komfortno" spanje. Ponavadi vas bodo nepodučeni prodajalci v kvalitete spalne vreče poizkušali prepričati ravno s tisto ekstremno temperaturo, češ, poglejte pri kakšnem mrazu se da spati v tej spalni vreči. Take spalne vreče ponavadi prodajajo v raznih nakupovalnih centrih, prodajalci pa po vsej verjetnosti še nikoli niso spali na prostem razen poleti ob morju. Že mogoče, da je cena take spalne vreče zelo všeč vaši denarnici, a vseeno je to ponavadi naložba, ki jo bodo vaši otroci prekleli prvič, ko jih bo ponoči zeblo.

Življenska doba puhaste spalne vreče je ob normalni uporabi ocenjena na približno 5 let. Po tem času je seveda še vedno primerna za uporabo, je pa njena toplotna izolacija zaradi izgube puha v letih uporabe precej zmanjšana.

Spalne vreče izdeluje veliko različnih podjetij, tu naj omenim slovenski ABS, ki izdeluje kakovostne spalne vreče. Znane so še spalne vreče naslednjih tujih proizvajalcev: Ferrino, Camp, Salewa ...

Glede ravnanja s spalno vrečo: vreče nikoli ne zvijamo v vrečko, saj s tem vedno prepogne na istem mestu. Na tem mestu kmalu ne bo več puha/sintetike, zato bo tam iz vreče uhajala toplota. Vrečo zato enostavno stlačimo v embalažo. Kadar vreče ne uporabljamo, jo, če je le mogoče, razprostremo (npr. obesimo na obešalnik), saj je za polnilo veliko bolje, če ni stlačeno. Puhasto vrečo je potrebno varovati pred vlago in jo mokro takoj posušiti.

Vir: RSV

Na vrh

Kaj je menažka/kje jo kupim

Menažka je komplet dveh ali več posod, jedilnega pribora in včasih tudi čutare. (Vprašajte koga, ki je bil v vojski). Na taboru je menažko praktično imeti, ker tako hranimo vse dele pribora na enem koncu, kasneje pa si lahko v njej celo kaj skuhamo.

Za začetek zadostuje, če imamo globok krožnik, ki se ne razbije (plastičen ali kovinski), jedilni pribor in čutaro.

Na vrh

Kaj je čutarica, kaj je enako dobro?

Čutara je odporna posoda za pijačo. Navadno je toplotno izolirana, tako da pijača v njej ostaja hladna oz. topla.

Uporabimo lahko tudi 0,5 l plastenko, ki je cenejša in lažja, vendar tako pozimi ne bomo uživali v toploti čaja, poleti pa ne v hladni vodi.

Vsekakor otroku na tabor ne dajajte otroških "čutar", ker te v veliki večini primerov puščajo in zmočijo celotno vsebino nahrbtnika. V takem primeru otroku raje dajte navadno plastenko.

Na vrh

Kaj je najlonska vrvica?

Najlonska vrvica dolžine najmanj 3,5 m (bolje je da je daljša, priporočljivo 6 m) ter premera 5 mm (lahko tudi 4mm). Uporablja se za postavljanje bivakov, vezave pionirskih objektov...

Konci najlonske vrvice morajo biti zaključeni (prosi prodajalca, da ti jih zavari ali uporabi vžigalnik) tako, da vrvica na koncu ne cveti.

Vrvice lahko kupiš v Vrvarni na Trubarjevi v centru Ljubljane po okoli 50 tolarjev na meter.

Na vrh

Kaj je taborniški nož?

Zložljiv večnamenski nož (švicar) je zelo uporabno taborniško orodje, vendar samo, če je pravilno nabrušeno. Nož naj ima tudi zatič, ki preprečuje nehoteno zapiranje rezila.

Na vrh

Kaj je šotorka?

Šotorka je šotorsko platno ponavadi maskirne barve, z luknjami za vezave in nekaj vrvicami. Šotorka naj bo kot vse ostale stvari podpisana. Kupiti jih pri nas razen na bolšjem trgu ni več mogoče. Če se kdo odpravlja v Srbijo in Črno Goro, ga poprosi, da ti eno kupi tam.

Na vrh

Kakšno svetilko naj prinesem?

Svetilka, ki se največ uporablja, je čelna svetilka (priporočljivo na diode), ki je praktična in dolgo sveti, dobiš jo lahko v športnih trgovinah. Na tabor ne pozabi vzeti rezervnih baterij.

Na vrh

Kakšen nahrbtnik potrebujem?

Pravilno oblikovan nahrbtnik je zelo pomemben del opreme. V tega se splača vložiti nekaj več denarja, saj ga bo otrok nosil prav v času rasti in je zato zelo pomembna pravilna oblikovanost hrbtišča. Poleg tega ga kupujete za daljše časovno obdobje in morate upoštevati, da bo najbrž vaš otrok s tem nahrbtnikom poleg domačih gora raziskoval najbrž tudi tuje dežele ...

Če kupujete nahrbtnik za 9 letnega otroka, predlagamo nakup nahrbtnika, ki ima prostornino okoli 45 litrov. Za starejšega GGja (7. ali 8. razred), pa predlagamo, da kupite nahrbtnik s prostornino okoli 60 litrov. Zakaj take prostornine? Predvsem pri MČkih je tako, da se ponavadi (z nami taborniki) ne odpravijo kaj več kot na dvodnevni izlet. Medtem ko GGji pa hodijo tudi že na zimovanja, prvomajske izlete... in tam pa potrebuješ že malce večji nahrbtnik ker take akcije praviloma ne trajajo manj kot 4 dni. Bistveno je, da gre vsa oprema, ki jo otrok potrebuje za določen izlet v nahrbtnik in da mu ni potrebno svoje opreme vezati na zunanjo stran nahrbtnika. In tisti, ki imajo premajhne nahrbtnike ponavadi navežejo na zunanjo stran spalno vrečo, ki pa se tam ne "počuti" najboljše, še posebej če začne med izletom deževati.

Ena od lastnosti dobrega nahrbtnika je, da ima po višini nastavljivo hrbtišče - glede na to, da otroci rastejo, je to kar nujno. Prav tako mora imeti nahrbtnik pas za okoli bokov, ki je "ovit" s kakšno peno. Praviloma bi morali na bokih nosti 60% teže nahrbtnika. Če te pasovi niso oviti s peno, nas vse skupaj kaj kmalu ožulji. Če pa teh pasov ni, pa hrbtenica toliko bolj trpi.

Vsekakor mora biti pa zunanji material nahrbtnika narejen iz kakšnega nepremočljivega materiala. V praksi se kasneje izkaže, da voda v nahrbtnike "vdira" prevsem po šivih in zadrgah, zato se splača kupiti "pelerino" za nahrbtnik (take vreče, ki jih ob dežju damo čez nahrbtnik). Kakšni nahrbtniki imajo to pelerino že vgrajene v svojih kapah.

Pomembna malenkost je tudi koliko trakov za pripenjanje na zunanji strani nahrbtnika ima določen model. Armafleks se ponavadi zaradi svoje velikosti vedno znajde na zunanji strani nahrbtnika. Na zunanjo stran nahrbtnika ponavadi pritrdimo tudi dodatne žepe, palice, smuči, cepin... A to je možno samo, če ima nahrbtnik dovolj primernih trakov.

Pri velikosti se nikar ne držite pravila, da je večje tudi boljše. Zavedajte se dobro znanega dejstva: več prostora imaš, več boš vzel s sabo. Vaš otrok bo čisto dobro preživel tabor tudi z manjšim številom perila, se bo pač naučil še prati zraven. Na popotovanjih po tujini pa ste lahko prepričani, da povsod obstajajo ljudje, ki si služijo denar s pranjem tujega umazanega perila. Med tovarnami, ki izdelujejo nahrbtnike naj omenim Berghaus, Karrimor, Lowe Alpin, Ferrino, Millet, Mamut in drugi.

Vir: RSV

Na vrh

Kolikšen je manjši nahrbtnik?

Manjši nahrbtnik za enodnevne izlete naj bo do 30 litrski, prostora mora biti za malico in pelerino.

Na vrh

Gojzarji

Poznamo več vrst gojzarjev: nizke pohodne čevlje (t.i. trekking čevlje), visoke pohodne čevlje in visoke pohodne zimske čevlje.

Trekking čevlji so namenjeni pohodom predvsem po ravnem terenu z nekaj malega vzpona, so lahki in zato primerni za pohode. Njihova slabost je ta, da noge ne stabilizirajo v gležnju, zato je večja nevarnost zvina. Pri nakupu moramo paziti na dobro oblikovanost in trdnost podplata, da nam ne bo drselo.

Visoki pohodni čevlji so pravzaprav navadni gojzarji, ki jih lahko kupite povsod. Tu lahko izbirate med različnimi modeli, od bolj lahkih (že skoraj trekking) do težjih in bolj trdih (že skoraj zimskih). Primerni so za vse letne čase, vendar pozimi ne za visokogorske ture, kjer lahko naletimo na poledenela ali spihana mesta.

Za te razmere so primerni posebni zimski pohodni čevlji (zimski gojzarji), ki so težji, izredno trdni, s trdim podplatom, na katerega se dajo namestiti dereze. Ti zimski čevlji so po svoji funkciji že malo podobni pancerjem, zato se jih splača kupiti le, če se vaš otrok ne namerava ukvarjati s turnim smučanjem, saj sicer za zimske vzpone zadostujejo turnosmučarski pancerji, ki so zato tudi posebej oblikovani.

Gojzarji so lahko izdelani samo iz usnja, usnja s Corduro, lahko pa so dopolnjeni tudi z membrano GoreTex. Od debeline usnja (1 do 3,2mm) je odvisna trdota čevlja in robustnost. Trdoto čevlja izberemo glede na vrsto aktivnosti, velja pa tudi pravilo, da težji ko je nahrbtnik, trši mora biti čevelj.

Paziti morate tudi na podplat - ponavadi je delo znanega podjetja Vibram (imajo zelo prepoznaven rumen znak na sredi podplata), ki je izdelan iz posebne nedrseče gume. Nikar ne kupujte gojzarjev, ki imajo raven podplat! Podplat mora biti rezan (tako, da od strani malo spominja na traktorske gume!), da otroku pri hoji ne bo zdrsavalo. Cene trekking čevljev so med 15.000 in 20.000 SIT, gojzarjev od približno 20.000 SIT dalje, zimski gojzarji pa od 30.000 SIT naprej.

Še nekaj izdelovalcev: Scarpa, Meindl, Garmont, La Sportiva in slovenski Alpina in Planika.

Vir: RSV

Na vrh

 
Comments