Na podlagi določil 20. člena Zakona o društvih občni zbor Društva tabornikov Rod Heroj Vitez na svoji seji dne 25.02.2005 sprejema spremenjena, dopolnjena in prečiščena

PRAVILA DRUŠTVA TABORNIKOV ROD HEROJ VITEZ

SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Ime društva je Društvo tabornikov Rod Heroj Vitez in deluje v smislu določil Zakona o društvih (Uradni list RS 60/95) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih (Uradni list RS 89/99).

Društvo tabornikov Rod Heroj Vitez (v nadaljnjem besedilu »rod«) je prostovoljno združenje otrok, mladih in odraslih, ki jih druži ljubezen do življenja v naravi.

Rod se lahko včlani v druge sorodne organizacije in zveze. Rod se povezuje v Zvezo tabornikov Slovenije (nadalje »ZTS«).

V pravilih uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2.člen

Sedež rodu je na Črnučah, Dunajska cesta 367.

Rod deluje na območju Mestne občine Ljubljana in Občine Trzin.

Rod je pravna oseba zasebnega prava. Predstavlja in zastopa ga starešina rodu, v njegovi odsotnosti pa član rodove uprave, ki ga starešina pooblasti.

3.člen

Rod ima svoj znak, prapor in pečat. Znak rodu je okrogle oblike. Podlaga je oranžnorumena. V sredini znaka je sraka v letu, na desni pa zelen hrastov list. Na hrastovem listu sta v sredini beli smreki in pod smrekama bela ti-pi šotora. Ob desnem robu hrastovega lista sta želoda. Pod srako leži zelena vejica robidovja z belim cvetjem. Ob robu je v loku napis Heroj Vitez.

Pečat rodu je kvadratne oblike, dimenzij 2,9 x 2,9 cm. V sredini pečata je znak Zveze tabornikov Slovenije: ozadje so tri smreke v obliki Triglava, na njih sta bel ti-pi šotor in ogenj s štirimi poleni, tremi malimi in tremi velikimi plameni. Ob zgornji stranici pečata je napis DRUŠTVO TABORNIKOV, ob spodnji stranici pa ROD HEROJ VITEZ ter pod njim LJUBLJANA-ČRNUČE. Uporabo pečata opredeljuje Pravilnik o pečatih in štampiljkah ZTS.

Rod ima lahko svoj prapor. Prapor rodu je modre barve pravokotne oblike z osnovnico 140 cm in višine 70 cm. Na levi strani prapora (gledano od nosilnega droga) je v sredini v krogu znak rodu (polmer 15 cm, središče je v sečišču diagonal), nad njim v vodoravni vrsti ime rodu, pod krogom pa je napis kraja, kjer je sedež rodu. Na desni strani (gledano od nosilnega droga) je izvezen znak Zveze tabornikov Slovenije (krog polmera 15 cm, središče je v sečišču diagonal). Nad krogom je vodoraven napis ZVEZA TABORNIKOV, pod krogom pa SLOVENIJE. Druga določila in uporabo prapora opredeljuje Pravilnik o kroju oznakah in praporih ZTS.

Člani rodu smejo nositi taborniški kroj, kot ga predpisuje Pravilnik o kroju, oznakah in praporih Zveze tabornikov Slovenije.

4.člen

Rod deluje javno. O svojem delovanju rod obvešča svoje člane in širšo javnost. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren starešina rodu.

Rod zagotavlja javnost dela z javnimi sejami organov roda, vsem članom omogoča vpogled v zapisnike organov rodu in z objavljanjem informacij preko stenčasa, spletnih strani, lastnega ali krajevnega glasila.

5.člen

Rod se vključuje v delovanje civilne zaščite v skladu z veljavno zakonodajo.

NAMEN, TEMELJNA NAČELA, METODA, DEJAVNOST, PRISEGA IN ZAKONI

6.člen

Namen rodu je prispevati k razvoju mladih ljudi, doseganju njihovih polnih telesnih, intelektualnih, socialnih in duhovnih sposobnosti kot posameznikov, kot odgovornih državljanov in članov svoje lokalne, državne in mednarodne skupnosti ter združevati ljudi, ki jim je blizu življenje v naravi.

Rod deluje po naslednjih temeljnih načelih:

• zvestoba svoji domovini ob uveljavljanju in širjenju razumevanja, sodelovanja in miru na lokalni, državni in mednarodni ravni;
• sodelovanje in vključenost v razvoj družbe ob priznavanju in spoštovanju dostojanstva sočloveka in celovitosti sveta narave;
• privrženost duhovnim načelom, spoštovanje verovanj, ki jih izražajo, in sprejemanje obvez, ki iz tega izhajajo;
• odgovornost za svoj razvoj.

7.člen

Rod dosega svoj namen po metodi Zveze tabornikov Slovenije, ki je sistem stopnjevanega samoizobraževanja in ga sestavljajo naslednji elementi:

• Prisega in taborniški zakoni;
• Učenje skozi delo;
• Članstvo v majhnih skupinah, ki ob vodenju odraslih vključuje stopnjujoče odkrivanje in sprejemanje odgovornosti, učenje samoiniciativnosti, usmerjeno v razvoj značaja in pridobivanje znanja, samozaupanja, pripadnosti in sposobnosti za sodelovanje in vodenje;
• Stopnjevani in stimulativni program različnih aktivnosti, ki temelji na interesih članov, vključno z igrami, uporabnimi spretnostmi in službo skupnosti;
• Odkrivanje, spoznavanje, spoštovanje in zaščita narave.

8.člen

Rod organizira in izvaja naslednjo dejavnost:

• organizira in izvaja program temelječ na osnovnem vzgojnem programu Zveze tabornikov Slovenije, ki ga sprejme skupščina ali starešinstvo ZTS;
• organizira in izvaja taborjenja, zimovanja, izlete, pohode, bivakiranja in druge oblike rekreacije in mobilnosti članov;
• organizira in sodeluje na tečajih za vzgojo taborniških vodij, ki jih potrebuje za delo rodu;
• pripravlja in izvaja aktivnosti v naravi in aktivnosti, povezane z varstvom okolja;
• pripravlja in izvaja športne aktivnosti;
• pripravlja in izvaja prireditve dobrodelnega značaja;
• pripravlja in izvaja kulturne in zabavne aktivnosti;
• organizira delovne akcije, akcije zbiranja odpadnih surovin;
• sodeluje z drugimi taborniškimi rodovi in s skavtskimi enotami iz drugih držav;
• sodeluje z drugimi društvi in organizacijami;
• skrbi za popularizacijo in napredek rodove dejavnosti,

Rod lahko občasno opravlja v manjšem obsegu tudi drugo dejavnosti, če to prispeva k popolnejši in smotrnejši izrabi zmogljivosti, sredstev in znanja.

9.člen

ZAKONI MEDVEDKOV IN ČEBELIC (MČ)

1. MČ spoštuje ljudi in naravo.

2. MČ je dober prijatelj.

3. MČ je prizadeven tabornik.

TABORNIŠKA PRISEGA

Pri svoji časti obljubljam,

da bom zvest domovini,

da bom sprejel Duhovno resničnost, jo razvijal

in živel v skladu s taborniškimi zakoni.

TABORNIŠKI ZAKONI

1. TABORNIK JE ZANESLJIV.

Z dejanji si pridobi zaupanje. Na njegovo čast se je mogoče zanesti.

2. TABORNIK JE ZVEST.

Zvest je svojim tovarišem, vodniku, staršem in domovini.

3. TABORNIK JE PRIJAZEN.

Je prijazen z vsemi in prijatelj vsem tabornikom. Je prijatelj živali, ljubi naravo, jo spoznava in varuje.

4. TABORNIK JE PRIPRAVLJEN POMAGATI.

Je usposobljen in pripravljen pomagati človeku v nesreči in pomagati doma.

5. TABORNIK JE DISCIPLINIRAN.

Posluša svoje starše, vodnika in je zavestno discipliniran.

6. TABORNIK JE VEDER.

Je vesel, nasmejan in tudi težave premaguje z dobro voljo.

7. TABORNIK JE POGUMEN.

Pripravljen se je soočiti z nevarnostjo, govoriti resnico in se boriti zanjo.

8. TABORNIK JE PLEMENIT.

Je plemenit do vseh, zlasti do otrok, starih in bolnih ter pomoči potrebnih ljudi.

9. TABORNIK JE SPOŠTLJIV.

Spoštuje starše in izkušenejše, različne navade, verovanja in prepričanja.

10. TABORNIK JE VEDOŽELJEN.

Se uči in pridobiva nova znanja. Je prizadeven v šoli.

11. TABORNIK JE VARČEN.

Varčuje, skrbi za svojo in skupno opremo in ne uničuje tuje lastnine.

12. TABORNIK ŽIVI ZDRAVO.

Utrjuje svoje telo, se odreka slabim in škodljivim navadam, zlasti alkoholu, kajenju in mamilom.

ČLANSTVO

10.člen

Član rodu lahko postane vsak, ki sprejema pravila rodu, podpiše pristopno izjavo ter vplača članarino. Redni član rodu opravi obdobje pripravništva, ki ga zaključi s prisego. Opravljanje pripravništva ne vpliva na pravice in dolžnosti iz naslova članstva.

Pristopno izjavo za člane stare do 7. leta starosti podpišejo zakoniti zastopniki. Kandidati med 7. in dopolnjenim 15. letom starosti podpišejo pristopno izjavo sami, pred vstopom njihovi zakoniti zastopniki podajo pisno soglasje.

Član rodu lahko pod enakimi pogoji postane tudi tujec.

Član ima pravico kadarkoli izstopiti iz rodu. O tem mora poslati pisno obvestilo rodovi upravi. Po prejemu pisnega obvestila prenehajo vse pravice članstva v rodu. Po poravnavi vseh obveznosti do rodu članstvo dokončno preneha.

V rodu se lahko združujejo prijatelji taborništva kot podporni člani. Podporni član lahko kadarkoli prestopi med redne člane pod pogoji, ki veljajo za člane.

11.člen

Skupen naziv za vse člane rodu je TABORNIK, glede na starost pa se imenujejo:

murni (M) – otroci do 7. leta starosti;

medvedki in čebelice (MČ) - od 7 do 11 let;

gozdovniki in gozdovnice (GG) - od 11 do 15 let;

popotniki in popotnice (PP) - od 16 do 21 let;

grče - starejši od 21 let.

12. člen

Pravice članov so:

• da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti rodu;da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih rodu;
• da volijo in so voljeni v rodovo upravo;
• da volijo in so lahko voljeni v rodov nadzorni odbor in rodovo disciplinsko komisijo ter ostale organe rodu;
• da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih ZTS;
• da volijo in so lahko voljeni v organe ZTS;
• da uporabljajo sredstva in premoženje rodu ter izkoriščajo članske ugodnosti;
• da uporabljajo sredstva in premoženje ZTS ter članske ugodnosti, ki jih ZTS nudi posameznikom;
• da sodelujejo pri dejavnostih rodu;
• da so seznanjeni s programom in poslovanjem rodu ter s finančno materialnem poslovanjem;
• da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja rodu pri svojem delu;
• da so obveščeni o delovanju rodu.

Dolžnosti članov so:

• da izpolnjujejo program rodu;
• da spoštujejo pravila in druge akte ter sklepe organov rodu;
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom, izkušnjami in znanjem prispevajo k delu rodu;
• da varujejo ugled rodu in ZTS;
• da redno plačujejo članarino in ostale obveznosti.
  

Podporni člani nimajo naslednjih pravic:

• voliti in biti voljen v rodovo upravo;
• sodelovati pri delu in soodločanju v organih ZTS;
• voliti in biti voljen v organe ZTS;
• uporabljati sredstva in premoženje ZTS ter članske ugodnosti, ki jih ZTS nudi posameznikom.

13.člen

Članstvo v rodu preneha:

• z izstopom;
• s črtanjem;
• z izključitvijo po disciplinskem postopku;
• s smrtjo.

Če član ne plača članarine za tekoče koledarsko leto, preidejo njegove pravice iz članstva v mirovanje. Rodova uprava lahko člana po treh letih mirovanja črta.

14.člen

Člani rodu se organizirajo po starosti in interesu v delovne enote, v katerih izvajajo program in uresničujejo statutarne pravice in dolžnosti.

Rod lahko ustanovi naslednje delovne - organizacijske enote, ki delujejo v skladu s temi pravili in nimajo statusa pravne osebe:

• skupine (murni;
• vodi (MČ,GG);
• družine (MČ,GG);
• klubi (PP,Grče);
• čete.

Enota ima ime, ki izvira praviloma iz rastlinskega ali živalskega sveta. Enota si lahko izbere znak in prapor v skladu s Pravilnikom o kroju, oznakah in praporih Zveze tabornikov Slovenije.

15.člen

SKUPINA je delovna enota murnov. Vodi jo vodja skupine, ki mora biti polnoleten. Vodjo skupine določi rodova uprava.

16.člen

VOD je osnovna delovna enota MČ ali GG. Praviloma vključuje 6-8 članov enake starosti in spola.

Delo voda vodi vodnik z opravljenim vodniškim tečajem. Vodnika imenuje in razreši uprava enote, v katero se združuje vod, ob soglasju rodove uprave.

Vod ima ime, ki praviloma izvira iz rastlinskega ali živalskega sveta, znak in prapor, ki morata biti v skladu s Pravilnikom o kroju, oznakah in praporih ZTS.

17.člen

DRUŽINA je delovna enota MČ ali GG, ki združuje dva ali več vodov, skrbi za povezavo med vodi in izvaja program organizacije za določeno starostno obdobje.

18.člen

KLUB je delovna enota PP ali Grč.

Načelnika kluba izvolijo člani kluba.

Načelnik kluba mora imeti opravljeno ustrezno izobraževanja za vodenje enote, oziroma se mora takoj po izvolitvi vključiti v izobraževanje za pridobitev takšnega naziva.

Če klub sestavljajo podporni člani ali grče, določba o izobrazbi načelnika tega kluba ne velja.

19.člen

ČETA je posebna organizacijska enota, ki združuje delovne enote različnih vej.

19a. člen

Uprava družine oziroma čete (uprava enote) pripravlja in koordinira izvajanje dejavnosti v okviru enote.

Upravo enote sestavljajo vodniki, starešina družine oziroma čete (starešina enote) in načelnik družine oziroma čete (načelnik enote).

Načelnik enote mora imeti opravljeno ustrezno izobraževanje za vodenje enote, oziroma se mora takoj po nastopu funkcije vključiti v izobraževanje za pridobitev takšnega naziva.

Starešina družine oziroma čete mora biti polnoleten, svetuje in pomaga načelniku družine oziroma čete in skrbi za pravilno delo družine oziroma čete. Imenuje se ga, če je to potrebno.

Načelnika in starešino predlaga uprava družine, imenuje in razreši pa rodova uprava.

Kadar je uprava enote nepopolna, lahko rodova uprava z imenovanji popolni prosta mesta ali drugače poskrbi za nemoteno delovanje enote.

20.člen

Organi rodu so:

• rodov občni zbor;
• rodova uprava;
• rodov nadzorni odbor;
• rodova disciplinska komisija.

21.člen

RODOV OBČNI ZBOR je najvišji organ, ki ga sestavljajo vsi člani rodu.

Rodov občni zbor:

• sprejema in spreminja pravila rodu in rodove pravilnike;
• voli in razrešuje organe rodu;
• sprejema letni program dela in letno poročilo o delu rodu;
• sprejema finančni načrt, finančno poročilo in zaključni račun;
• razpravlja o poročilih organov rodu in jih sprejema;
• odloča o pritožbah zoper sklepe uprav delovnih enot, rodove uprave, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
• odloča o načinu glasovanja;
• določa število članov rodove uprave;
• odloča o namenu rodu za vključitev v Zvezo tabornikov Slovenije;
• razpravlja in odloča o splošnih vprašanjih;
• odloča o prenehanju rodu;
• sklepa glede včlanjevanja rodu v druge organizacije in zveze;
• odloča o združitvi ali pridružitvi roda drugemu društvu;
• podeljuje priznanja in nagrade;
• daje osnovne smernice za delo društva;
• ocenjuje delo in izvrševanje sklepov rodove uprave;
• imenuje stalne ali občasne rodove odbore;
• sklepa o dnevnem redu.
  

Občni zbor lahko za določen čas prenese posamezne naloge iz svoje pristojnosti na druge rodove organe.

Občni zbori so redni ali izredni. Redni občni zbor skliče starešina rodu praviloma enkrat letno.

Sklic občnega zbora mora biti objavljen skupaj z dnevnim redom. Člani morajo biti obveščeni o sklicu najmanj sedem dni pred zasedanjem. O kraju in času občnega zbora sklicatelj obvesti člane s poslanim ali na drug primeren način objavljenim vabilom ter objavo na oglasni deski.

Na zahtevo vsaj četrtine članov rodu, na zahtevo rodove uprave ali nadzornega odbora, lahko pa tudi na lastno pobudo starešina rodu skliče izredni občni zbor. Člani rodu morajo biti o izrednem sklicu osebno pisno obveščeni.

Če starešina v treh tednih od dane pobude ne skliče (ne more ali noče) občnega zbora, skliče izredni rodov občni zbor predlagatelj, ki predloži tudi dnevni red. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, zaradi katere je bil sklican.

Pri delu občnega zbora lahko sodelujejo vsi člani rodu, ki so na dan zasedanja dopolnili 15 let. Člani, ki so na dan zasedanja dopolnili 7 let, odločajo v soglasju s svojimi zakonitimi zastopniki.

Rodov občni zbor je sklepčen, če je navzoča več kot polovica članov rodu. Če ob uri, ki je določena za začetek občnega zbora, ni navzoča več kot polovica rodu, se šteje, da je občni zbor sklepčen po poteku pol ure.

Sklepe sprejema z navadno večino prisotnih. Posameznik ima pri odločanju en glas.

Delo rodovega občnega zbora otvori in vodi starešina rodu dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja ter dveh polnoletnih overovateljev zapisnika.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na zasedanju odločijo tudi za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.

O delu rodovega občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, predsednik delovnega predsedstva in oba overovatelja zapisnika.

Sklepi, ki jih sprejme občni zbor, stopijo v veljavo ob objavi zapisnika. Zapisnik se objavi na oglasni deski oziroma na podoben način, ki je dostopen vsem članom.

22.člen

RODOVA UPRAVA (RU) je izvršilni organ rodu med dvema občnima zboroma, ki za svoje delo odgovarja občnemu zboru rodu. Rodovi upravi predseduje starešina rodu.

Člani RU so starešina rodu, načelnik rodu, rodov tajnik, rodov blagajnik, rodov gospodar, in največ štirje drugi člani rodove uprave, ki jih izvoli občni zbor, ter po svoji funkciji starešine in načelniki družin, klubov in čet.

Rodova uprava opravlja naslednje naloge:

• pripravlja poročila in predloge za občni zbor;
• pripravlja in sestavlja predlog finančnega in materialnega načrta in poročila ter zaključnega računa;
• obravnava in potrjuje letni program akcij;
• vodi evidenco članov;
• imenuje iz vrst članstva stalne in občasne komisije in odbore;
• skrbi za finančno – materialno poslovanje in za sredstva rodu;
• imenuje in razrešuje vodje delovnih enot;
• obravnava in razrešuje spore v okviru rodu;
• skrbi za uresničevanje ciljev in nalog rodu ter izvajanje letnih programov akcij;
• izvršuje sklepe občnega zbora;
• upravlja premoženje rodu;
• zastopa interese rodu
• sprejema nove člane;
• odloča o drugih vprašanjih v skladu z usmeritvami, ki jih je sprejel občni zbor;
• podeljuje priznanja;
• spremlja delo enot.

Rodova uprava lahko uredi svoje delovanje s poslovnikom.

Rodova uprava mora nadzornemu odboru (v nadaljevanju »NO«) v 14 dneh pripraviti poročilo o vsakem vprašanju iz delovanja rodu, ki ga NO zahteva. Poročila morajo biti verodostojna.

Rodova uprava lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije ali odbore. Naloge, število članov in predsednika določi RU. Člani komisij oziroma odborov so lahko le člani rodu. Za svoje delo komisije in odbori odgovarjajo rodovi upravi. Izjemoma lahko rod povabi k sodelovanju pri delu odborov in komisij zunanje sodelavce.

22a. člen

STAREŠINA RODU:

• predstavlja in zastopa rod v pravnem prometu in pred drugimi osebami;
• vodi in koordinira delo rodove uprave;
• vodi in usklajuje finančno – materialno delovanje v rodu ter drugo podporo programu rodu;
• za svoje delo je odgovoren rodovemu občnemu zboru in nadzornemu odboru;
• je odgovoren za zakonitost poslovanja rodu;
• je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta;
• podpisuje finančno materialne listine;
• sodeluje s starši mlajših članov in prijatelji organizacije.
  

V odsotnosti starešine predstavlja in zastopa rod član, ki ga starešina za to pooblasti.

NAČELNIK rodu vodi izvajanje programa rodu. Opravljeno mora imeti izobraževanje za vodjo enote oziroma imeti opravljeno izobraževanje za pridobitev tega naziva.

NAČELNIK RODU:

• vodi in koordinira delo načelnikov družin in klubov ter vodnikov;
• v odsotnosti starešine rodu vodi delo rodove uprave;
• skrbi za izobraževanje in vzgojo vodnikov in jim svetuje pri njihovem delu;
• vodi izvajanje osnovnega vzgojnega programa;
• je za svoje delo odgovoren rodovemu občnemu zboru;
• v skladu z zakonom odgovarja za svoje odločitve in dejanja.

Starešina in načelnik rodu usklajujeta svoje delo in delujeta soglasno. V primeru, da načelnik rodu še ni polnoleten, starešina rodu odgovarja tudi za njegove odločitve in dejanja. Starešina rodu lahko prepove ali prekine izvajanje katerekoli aktivnosti v rodu, če presodi, da je z njo ogrožena varnost ljudi ali premoženje.

Če starešina rodu ni zmožen opravljati svoje funkcije, rodova uprava v roku 30 dni skliče občni zbor. Do volitev nadomešča načelnika rodu začasni načelnik rodu, ki ga izvoli rodova uprava.

23.člen

RODOV NADZORNI ODBOR sestavljajo trije polnoletni člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Rodov nadzorni odbor stalno spremlja delo rodu, nadzoruje gospodarsko in finančno poslovanje ter o svojih ugotovitvah poroča občnemu zboru. Člani NO ne morejo biti obenem člani rodove uprave. Na sejah rodove uprave lahko sodelujejo, ne morejo pa odločati.

Sklepi rodovega nadzornega odbora so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana. Rodov organ ali enota mora na takšne sklepe odgovoriti.

Nadzorni odbor spremlja in nadzira pravilno pripravo in izvedbo sklicev občnih zborov ter volitev in izvajanje sklepov občnega zbora.

24.člen

RODOVO DISCIPLINSKO KOMISIJO sestavljajo trije polnoletni člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika.

Rodova disciplinska komisija obravnava in odloča o disciplinskih prekrških, o sporih med člani rodu, sporih med člani in rodovimi delovnimi enotami, člani in rodovo upravo ali nadzornim odborom, o sporih med upravami delovnih enot v rodu, sporih med upravami delovnih enot in rodovo upravo ali nadzornim odborom ter o sporih med rodovo upravo in nadzornim odborom, ki nastanejo v zvezi z izpolnjevanjem pravic in obveznosti članov in delovnih enot in v zvezi z dejavnostjo rodu.

Disciplinski prekršek predstavlja kršenje teh pravil in taborniških načel. Disciplinski ukrepi so: opomin, opomin pred izključitvijo in izključitev ter prepoved uporabe sredstev, premoženje, članskih ugodnosti ali udeležbe na aktivnostih. Naloge disciplinske komisije in disciplinski postopek podrobneje opredeljuje Pravilnik o delu disciplinskih organov pri reševanju prekrškov in sporov.

O svojih ugotovitvah in sklepih poroča rodovemu občnemu zboru.

Sklepi rodove disciplinske komisije so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana.

25.člen

Rod lahko oblikuje svete kot posvetovalna telesa rodove uprave, ki spremljajo delo rodu in ji pomagajo pri delu. Sestavo, naloge in predsedujočega določi rodova uprava.

26.člen

Mandat starešine rodu traja pet let, ostalih članov rodu pa dve leti z možnostjo ponovne izvolitve. Mandat članov NO in D se izteče dva meseca po nastopu mandata novo imenovane RU.

Dokler člani NO in DK izmed sebe ne izvolijo predsednika, opravlja to funkcijo najstarejši član NO oziroma DK.

V primeru izpraznjenih mest v DK in NO lahko v trajanju mandata preostali člani NO oziroma D kooptirajo največ enega člana. Če se v mandatu izprazni več kot eno mesto, skliče starešina nadomestne volitve.

Delo v organih je častno. Člani ga morajo opravljati skrbno, vestno skladno s taborniškimi načeli in temi pravili. Člani rodovih organov odgovarjajo za povzročeno škodo, kadar škoda nastane kot posledica njihovih odločitev, če je ta odločitev hkrati kršenje teh pravil.

FINANČNO MATERIALNO POSLOVANJE

27.člen

Rod razpolaga s finančnimi sredstvi v okviru sprejetega finančnega načrta. Dohodki rodu so:

• članarine;
• dotacije;
• subvencije in pomoči;
• sponzorska sredstva;
• sofinanciranje skupnih akcij
• drugi dohodki in prispevki.

28. člen

Finančno in materialno poslovanje rodu se vodi po Pravilniku o materialno finančnem poslovanju rodu, ki mora biti v skladu z veljavnim računovodskim standardom za društva in z veljavnimi predpisi.

Odredbodajalec za izvrševanje finančnega in materialnega načrta rodu je starešina rodu. Finančno in materialno poslovanje rodu vodi blagajnik. Člani rodu imajo možnost vpogleda v materialno finančno poslovanje.

Finančne in materialne listine podpisujeta starešina rodu in blagajnik.

Za opravljanje strokovnih finančnih nalog, administrativno tehničnih, pomožnih in tem podobnih del za potrebe organov društva, lahko rodova uprava pooblasti osebo ali organizacijo, ki ni član rodu.

29.člen

Materialno premoženje rodu sestavljajo vse nepremičnine in premičnine, ki so last rodu. Vpisane morajo biti v inventarno knjigo. Z materialnim premoženjem rodu upravlja gospodar rodu v skladu s Pravilnikom o finančno materialnem poslovanju rodu, po navodilih rodove uprave in blagajnika. Premičnine se lahko kupujejo in prodajajo le na podlagi sklepa rodove uprave, nepremičnine pa le na podlagi sklepa občnega zbora rodu.

30.člen

Rod posluje preko žiro računa, ki je odprt pri pooblaščeni finančni instituciji.

31.člen

Vsaka delitev materialnega premoženja ali finančnih sredstev med člane rodu je nična.

Če rod pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bil ustanovljen.

KONČNA DOLOČILA

32.člen

33.člen

Za razlago določil teh pravil je pristojna rodova uprava, dokončno pa občni zbor. Spremembe teh pravil sprejema rodov občni zbor po enakem postopku kot pravila.

34.člen

Ta pravila je sprejel občni zbor Društva tabornikov Rod Heroj Vitez, dne 31.maja 2000 in dopolnil 25.02.2005 in pričnejo veljati takoj. S tem prenehajo veljati dosedanja pravila rodu, sprejeta dne 3.februarja 1998.

Črnuče, 25. februarja 2005

Zapisnikar: Vesna Bitenc

Starešina rodu: Andrej Jesenko